Najpomembnejši ameriški borzni indeksi v začetku jeseni dosegajo nove vrhove. Notranja dinamika v drobovju strukture teh indeksov pa kaže drugačno sliko.

Indeks S&P 500 ima je denimo sestavljen iz cca 500 podjetij. Na prvih mestih so seveda tista z najvišjo tržno kapitalizacijo: Nvidia, Apple, Google, Microsoft, Amazon, Meta, Broadcom, Tesla, Micron... Ta podjetja so trenutno »vroča« zaradi ukvarjanja z razvojem umetne inteligence. Beležijo visoko zanimanje vlagateljev in finančne industrije in posledično njihove delnice dosegajo visoke stopnje rasti. To se neposredno izraža v indeksu, ki dosega nove rekorde. A pogled v drobovje indeksa kaže tudi drugo plat dogajanja.

Kar 73% vseh podjetij, ki sestavljajo indeks S&P500 se namreč trenutno nahaja v območju 10% negativne korekcije, merjeno od svojega vrha. Še bolj zanimiv je podatek, da se kar 38% vseh podjetij že tudi nahaja v območju medvedjega trenda (bear market oz. -20% od vrha). Se pravi indeks dosega nove rekorde, pri čemer je skoraj polovica podjetij, ki ga sestavljajo že globoko v rdečih številkah. Indeks volatilnosti (CBOE VIX) se ob tem nahaja blizu rekordno nizkih vrednosti, trenutno okrog 16, kar kaže na odsotnost strahu med delniškimi vlagatelji.

Ti podatki kažejo na izjemno visoko koncentracijo desetih največjih podjetij, ki v bistvu sama prevladujoče usmerjajo najpomembnejše borzne indekse. V kolikor ima vlagatelj vsaj malo bolj razpršen portfelj, ki ne zajema izključno teh najbolj vročih podjetij, praktično ne more dosegati teh stopenj rasti, ker večina preostalih delnic na trgu beleži negativna gibanja. Dogajanje vpliva na povečanje tveganja, ker vlagatelje sili v koncentracijo svojih naložb v najbolj izpostavljeno panogo.

Prvih šest podjetij glede na utež v indeksu S&P500 prihaja iz tehnološke panoge in skupaj dosegajo skoraj 30% utež indeksa. Če prištejemo poleg teh še naslednje štiri ugotovimo, da prvih deset imen dosega skoraj 40% utež. To je zelo visoka izpostavljenost enemu samemu sektorju, oz. eni sami zgodbi – zgodbi umetne inteligence. Marsikdo se te koncentracije najbrž niti ne zaveda, v prepričanju, da je izpostavljen razpršenemu indeksu S&P500 – torej 500 največjim ameriškim podjetjem.

Če na hitro pogledamo donose delnic po sektorjih v zadnjih 12 mesecih ugotovimo presenetljive razlike. Na prvem mestu je pričakovano informacijska tehnologija s povprečno rastjo, ki dosega cca 20%. Sledi seveda glede na rekordne cene nafte sektor energetike z 10% rastjo in na tretjem mestu z 8% rastjo sektor surovin (med katere sodijo tudi rudarske družbe, ki se ukvarjajo s plemenitimi kovinami). In sedaj sledi presenetljivi del: vsi ostali sektorji v zadnjih 12 mesecih beležijo minus! Največji padci, skoraj 20%, se beležijo v sektorjih nepremičnin, trajnih potrošnih dobrin in osnovnih potrošnih dobrin. Razen sektorja informacijske tehnologije in naravnih virov, se celotni realni del gospodarstva očitno sooča z vse večjimi izzivi, vlagatelji pa se od njih umikajo – v »varno« zavetje informacijske tehnologije.

Vpliv na to dogajanje ima najbrž tudi hitra rast zahtevanih donosov državnih obveznic. Ta se je v zadnjih mesecih izrazito pospešila in je posledica na eni strani naraščajočih proračunskih deficitiv, ki jih nobena politična stran ni več sposobna zajeziti in na drugi strani naftne krize, ki še kar traja in se čedalje bolj vgrajuje v celotno proizvodno-logistično verigo. Centralne banke so zaradi tega prisiljene v nov krog dvigovanja obrestnih mer. V septembru so tako obrestno mero dvignile Evropska, Japonska, Ameriška, Avstralska, Korejska, Norveška, Novozelandska in Južnoafriška centralna banka. Vlagatelji se soočajo s kompleksno in dinamično realnostjo. Donosnost netveganih državnih obveznic (predvsem na kratkem delu krivulje) je vse bolj privlačna in predstavlja vse resnejšo konkurenco donosnosti delniških naložb. Pred petimi leti ni bilo alternative, ker so bili obvezniški donosi blizu ničle, a stvari so se od takrat močno spremenile.

Svet nujno potrebuje sprostitev napetosti v Hormuški ožini, preden energetsko-finančni krč pripelje gospodarstvo do resnih posledic. In morda še bolj pomembno – niti eden od 10 največjih IT gigantov v naslednjem letu dni ne sme zgrešiti pričakovanih ciljev, da se ne sprožijo dvomi v zgodbo umetne inteligence. Kmalu nas namreč čaka javna ponudba delnic podjetja Anthropic.  Edini način za upravljanje teh dveh tveganj je ustrezna razpršitev premoženja, vendar trenutno to pač ni najbolj donosna strategija.

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj