19.06.2026

Svež veter v Federal Reserve

Po 39. skoraj podpisanih premirjih v dveh mesecih je predsedniku Trumpu naposled uspelo. Podpisal je pismo o nameri, da se morda dogovorijo o mirovnem sporazumu. Kot največji uspeh navaja ponovno odprtje Hormuške ožine, ki je bila itak normalno odprta in prehodna preden so ZDA intervenirale v Iranu. Najbrž se temu smeje že cel svet, še posebej velesile kot so Rusija ali Kitajska, ki sedaj v živo gledajo ameriško nemoč.

 

A pustimo politiko, borze so seveda zadovoljne, cena nafte je zdrsnila, ker se pričakuje povečan izvoz iranskega črnega zlata in s tem se morda malce umirja tudi nevarnost inflacije, ki je v zadnjih dveh mesecih že močno narasla. Vlagatelji so svojo pozornost zelo hitro preusmerili nazaj k najbolj popularni temi: umetni inteligenci.  Rast delnic vezanih na to industrijo se nadaljuje, vrednotenja so absurdno visoka, to pa spretno izkoriščajo nabolj vidna podjetja, ki se pripravljajo na prve javne ponudbe (IPO). Minuli teden je na borzi začela kotirati Muskova SpaceX, katere poslovni model je med drugim kolonizacija Marsa, do konca leta naj bi na borzo prišla še Anthropic in OpenAI. Stave so visoke, načrti bizarni, finančni trgi evforični zato je to optimalni trenutek za izvedbo teh postopkov. SpaceX denimo trenutno na borzi kotira pri 125-kratniku prihodkov od prodaje in 70-kratniku knjigovodske vrednosti. A seveda cena ni pomembna, ko gre za podatkovne centre v vesolju in kolonije na Marsu.

 

Ravno tako zanimivo a manj opazno je bilo dogajanje v ameriški centralni banki Federal Reserve. Pred kratkim se je na vrh banke zavihtel novi guverner Kevin Warsh. Poznamo ga že iz časov velike finančne krize leta 2008, ko je bil Bernankejeva desna roka pri reševanju bančnega sistema pred razpadom. Kmalu zatem se je umaknil iz organov FED, saj se ni strinjal s preširoko zastavljeno spodbujevalno monetarno politiko.

 

Warsh je ta teden vodil prvi sestanek Odbora guvernerjev FED, kjer so odločali o ukrepih monetarne politike. Ključna obrestna mera po sestanku ostaja nespremenjena. Pomembna sprememba je bila izjemno kratka izjava guvernerja FED:

 

»Economic activity is expanding at a solid pace despite elevated uncertainty that owes, in part, to the conflict in the Middle East. Productivity growth and capital investment are strong. Job gains have kept pace with the workforce, and the unemployment rate has changed little. Inflation remains elevated relative to the Committee's 2 percent goal, in part reflecting supply shocks that have driven price increases in certain sectors, including energy. The Committee will deliver price stability.«

 

Kratko in jedrnato. Gospodarska aktivnost ZDA ostaja močna, inflacija je previsoka. Doseganje inflacijskega cilja ima v tem trenutku prednost. Če ne bo inflacija v kratkem močno upadla (zaradi zdrsa cen nafte), se do konca leta pričakujeta en ali dva dviga obrestnih mer.

 

Warsh namerava očitno prekiniti s prakso dolgovezenja in manipuliranja pričakovanj na katere nas je vodstvo FED navadilo v zadnjih letih. Neskončno dolgi zapisi praznih besed, ki so bili namenjeni samo temu, da ne razjezijo borznih trgov. Warsh se je tudi odpovedal podaji svojega videnja, kje so bodo obrestne mere nahajale do konca leta (t.i. dot-plot). Povedal je, da finančni trgi najbolje delujejo kadar reagirajo na tekoče podatke, ne pa na pričakovanja o tem kako bo FED reagiral na te podatke: »The more that markets are paying attention to what’s happening in the real economy, deciding what’s good data and what’s less-good data, the more financial markets can price what they believe is the most likely and what are the tail risks«. Osvežujoče. Nismo prepričani, da si je Trump to predstavljal, ko ga je imenoval na čelo Federal Reserve.

 

Pomembna novost je tudi, da je Warsh pod vprašanje postavil celoten režim »ample reserves«. Posebna delovna skupina se bo v naslednjih mesecih ukvarjala z vprašanjem, ali bi bilo smiselno dodatno skrčiti bilančno vsoto FED in kako bi to vplivalo na delovanje monetarne politike. Warsh je bil vedno skeptik preširokega obsega bilančne vsote centralne banke, a tako spremembo je seveda treba peljati koordinirano skozi strokovno debato, kar je očitno tudi namen teh delovnih skupin. Kakorkoli, v delovanju FED se morda obetajo večje spremembe, kot se jih zavedajo finančni trgi.

 

 

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj