September je bil za večino trgov negativen mesec, kar je bilo posledica višjih cen nafte in naraščajočih donosov obveznic. Višje cene energentov, posebej dizla,  še naprej pritiskajo na inflacijo, vzrok je predvsem v dlje časa trajajočih napetostih na Bližnjem Vzhodu, ki se sedaj širijo tudi proti Savdski Arabiji. Zaradi rasti inflacijskih pričakovanj so zahtevani donosi obveznic narasli na najvišje nivoje v zadnjih dveh desetletjih, centralne banke pa zaostrujejo svojo denarno politiko. Z dvigom obrestnih mer želijo preprečiti, da bi inflacija ušla nadzoru. Med industrijskimi sektorji sta rast doživela le informacijska tehnologija in komunikacijske storitve, pri čemer so ameriške delnice, povezane z umetno inteligenco, rasle zaradi nadaljnjega optimizma glede razvoja te tehnologije. Tradicionalni industrijski sektorji, kot so trajne potrošne dobrine, finance, javna oskrba in surovine, pa so padli za več kot 5%. Posledično je tehnološko močan Nasdaq septembra pridobil 1,86%, bolj razpršeni S&P500 pa padel za 0,45%. Še bolj tradicionalni indeks Dow Jones Industrial je denimo v istem mesecu izgubil kar 4,29%.

Inflacija v ZDA je avgusta ostala na visokih 3,4%, kar je pripeljalo do odločitve Federal Reserve, da prvič po letu 2023 ponovno dvigne obrestno mero za 0,25 odstotne točke. Cena surove nafte WTI je septembra spet zrasla za 5% in se dvignila nad 90 USD na sodček, zato se oktobra pričakuje porast inflacijskih številk in najbrž še eno povečanje obrestne mere FED pred koncem leta. Medtem je zahtevani letni donos 10-letnih ameriških državnih obveznic poskočil vse do 5,30%.

Podoben scenarij se je zgodil v evroobmočju. Evropska centralna banka (ECB) je septembra dvignila obrestno mero za 25 osnovnih točk, s čimer je depozitna obrestna mera dosegla 2,5%. Ta poteza predstavlja odziv na inflacijo nad ciljno vrednostjo, predvsem zaradi višjih cen energije. Predsednica ECB Christine Lagarde je opozorila, da bi inflacijski cenovni šoki lahko trajali vse do leta 2027. Letna inflacija v evroobmočju je bila avgusta potrjena pri 3,2%, pred letom dni pa je znašala dobra 2,0%. Tudi od ECB se pričakuje, da bo pred koncem leta ponovno zvišala obrestno mero. Glavni evropski indeksi so septembra vsi padli: nemški DAX, francoski CAC40 in Eurostoxx50 so izgubili 4,03%, 4,44% in 2,35%. Tudi slovenski SBITOP je počepnil za 3,48%. Zahtevani donosi obveznic so v Evropi prav tako narasli, še posebej v Franciji, ki se spopada z naraščajočim dolgom in visokim proračunskim primanjkljajem, medtem pa se aprila 2027 približujejo pričakovano napete francoske predsedniške volitve.

Poleg ameriškega Nasdaqa je tudi japonski indeks Nikkei v septembru uspel zabeležiti rast, in sicer 0,67%. Tudi japonski jen je pridobil 3,89% proti evru. V septembru je Centralna banka Japonske dvignila obrestno mero na 1,25%, kar je najvišja raven v zadnjih 31 letih. Finančni sektor, ki ga zastopajo delnice bank in zavarovalnic, se je dobro odrezal, saj so domače obrestne mere rasle. Čeprav ostajajo skrbi glede visokih vrednotenj, so se delnice povezane z umetno inteligenco prav tako kar dobro znašle, podprte z nadaljevanjem ugodnega poslovnega okolja in visokim zanimanjem vlagateljev.

Cene plemenitih kovin so ponovno zdrsnile zaradi rasti zahtevanih donosov obveznic in močnejšega dolarja, pri čemer je cena zlata upadla za 6,58%, srebra pa za 9,59%.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, vodja službe za upravljanje naložb

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (september 2026). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.