Kljub vojni v Iranu in nadaljnjemu zaprtju Hormuškega preliva ter dolgoročnim donosom državnih obveznic, ki so dosegli najvišje ravni v skoraj dveh desetletjih, so bili globalni delniški trgi avgusta večinoma pozitivni. Predvsem sektor informacijske tehnologije ostaja močan zaradi nekaterih pozitivnih korporativnih zaslužkov. Cena nafte Brent je ostala razmeroma stabilna okoli 85 USD na sodček ob začasnem premirju na Bližnjem Vzhodu in višjih zalogah nafte v ZDA. To je omogočilo, da je Federal Reserve znova ohranil obrestno mero nespremenjeno, čeprav je nekaj guvernerjev FED pozvalo k zvišanju obresti zaradi trdovratne inflacije.

Delniški trgi postajajo pozorni, saj se je donosnost 30-letnih ameriških državnih obveznic povzpela na najvišjo raven od leta 2007, stroški zadolževanja Francije so dosegli najvišje nivoje od leta 2008, nemški državni instrumenti pa trgujejo na ravni iz leta 2011. V Združenem kraljestvu se letne donosnosti primerljivih obveznic približujejo 6%, medtem ko so japonske z enako zapadlostjo blizu svojih zgodovinskih rekordov. Hkrati se tuje imetništvo ameriških obveznic v juniju znižuje, predvsem zaradi znižanja lastništva imetnikov iz Japonske, Združenega kraljestva in Kitajske, saj je položaj dolarja kot svetovne rezervne valute pod sedanjo upravo še posebej pod povečevalnim steklom vlagateljev. Zadolženost ZDA je prav tako preskočila zgodovinsko mejnik, saj je presegla 40.000 milijard dolarjev.

Povečanje donosov na državne obveznice je bilo dovolj močno, da je ameriški finančni minister Scott Bessent ukrepal nenavadno rekoč, da bo Ministrstvo za finance 'vsaj podvojilo' količino 10, 20 in 30-letnih državnih obveznic, ki jih odkupuje, čeprav menimo, da bi to bilo le kaplja vode na razgreto ploščo in bi utegnilo še bolj zaplesti politiko FED-a.

Obenem je predsednik Trump znova obudil trgovinski spor s Kanado, ko je zagrozil z uvedbo 50-odstotnih carin na vrsto kanadskih izdelkov, kot razlog pa navedel diskriminatorne trgovinske prakse pri avtomobilih, alkoholu in mlečnih izdelkih. Kanada je odgovorila v enakem duhu in napovedala, da bodo carine na ameriške izdelke zvišali za enak znesek. Nove carine bi sicer imele omejen takojšnji makroekonomski učinek, saj bi prizadele le približno 5% kanadskih izdelkov, ki jih je ZDA lani uvažala, in ne vključujejo kanadskih nafte, plina, kalijevih soli in elektrike ter drugih dobrin, od katerih so ZDA močno odvisne.

Piko na i je dodala ameriška vojska, ki je konec avgusta napadla iranske enote, ki so se pripravljale na postavljanje min v Hormuškem prelivu, s čimer se je konflikt po nekaj tednih relativnega miru spet zaostril.

Kljub vsem negativnim novicam so ameriški indeksi avgust zaključili v zelenem območju, pri čemer so Dow Jones, S&P500 in Nasdaq Composite pridobili 1,34%, 2,62% oziroma 3,93%. Najbolje so poslovali sektorji energetike, informacijskih tehnologij in materialov. Dolar je izgubil 0,78% glede na evro.

Delniški trgi v evroobmočju so prav tako rahlo narasli, saj so dobre dobičke zabeležili sektorji informacijske tehnologije, komunikacijskih storitev in finančnih storitev. Medtem so bolj defenzivni sektorji zaostajali z negativnimi donosi v nepremičninah, komunalnih storitvah in osnovnih potrošniških izdelkih. Letna inflacija v evroobmočju za julij je bila potrjena pri 2,9%, kar je precej nad ciljno vrednostjo 2%. Trgi še pričakujejo dvig obrestnih mer na septembrskem zasedanju Evropske centralne banke. Nemški DAX je pridobil 2,45%, francoski indeks CAC je izgubil 2,06%, kombinirani Eurostoxx 50 pa je narasel za 0,98%. Slovenski SBITOP je zaostal, saj je rahlo padel za 0,32% na 3.212 točk.

Japonske delnice so avgusta beležile solidne rasti, pri čemer je Nikkei 225 narasel za 3,03%. Nihanje ostaja visoko zaradi spreminjajočih se pričakovanj glede ameriških obrestnih mer, napetosti na Bližnjem vzhodu in usklajene japonsko-ameriške intervencije na valutnem trgu v podporo jenu, ki je izgubil 2,15% v primerjavi z evrom.

Delnice trgov v razvoju so avgusta prinesle pozitivne donose merjeno v ameriških dolarjih in prekašale razvite trge. Brazilija je sicer najbolj zaostala, saj so ekonomski podatki pokazali upočasnjevanje rasti, v ospredje pred predsedniškimi volitvami oktobra pa prihajajo bolj politične teme.

Cene plemenitih kovin so se pobrale po julijskem padcu, zlato je pridobilo 9,12% in zaključilo pri 4.481 USD za unčo, medtem ko je srebro pridobilo 15,93%. Tudi Bitcoin se je močno pobral po več mesecih nazadovanja.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, vodja službe za upravljanje naložb

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (avgust 2026). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.