Globalno delniško dogajanje je bilo junija mešano, tehnološki sektor, zlasti industrija polprevodnikov je zašla v manjšo korekcijo po zelo uspešnem začetku leta. Posledično je v Združenih državah Amerike tehnološko usmerjeni Nasdaq zdrsnil za 2,81%, S&P500 za 1,06%, Dow Jones, ki vključuje bolj tradicionalne panoge, pa je celo pridobil 2,52%. Indeks S&P500 je v drugem četrtletju skupaj zrasel za 15,2%, kar je največja četrtletna rast od leta 2020.

Objava sporazuma o prekinitvi ognja med ZDA in Iranom je pomagala znižati zaskrbljenost glede morebitnih motenj v oskrbi in posledično pospešila padec cen nafte. Terminske pogodbe za nafto WTI so junija padle za osupljivih 20% na le 69,5 dolarja za sod. To je prispevalo k slabši donosnosti delnic energetskega sektorja v juniju.

Cene ameriških potrošniških proizvodov so maja še naprej strmo naraščale, k čemur so prispevale višje cene energije več kot tri mesece po začetku vojne z Iranom. Cene so se v primerjavi z majem 2025 zvišale za 4,2%, kar je najvišja letna vrednost od aprila 2023, na mesečni ravni pa za 0,5%. Samo indeks cen energije je predstavljal več kot 60% povečanja v primerjavi z aprilom. Zato bi moral močan padec cen nafte v juniju prispevati k znižanju inflacije za mesec junij.

Trg se je odzval tudi na prihod novega predsednika Federal Reserve, Kevina Warsha. Čeprav so vlagatelji občutljivi na inflacijo in podatke o trgu dela, je ton Feda pripomogel k pričakovanjem, da politika ne bo postala pretirano restriktivna, razen če se inflacija ponovno ne pospeši. Ta stabilnost pričakovanj glede politike je podprla vrednotenje delnic. Dolar je prav tako pridobil 2,04% na 1,1422 USD/EUR.

V Evropi so bili glavni delniški indeksi večinoma pozitivni. Indeksa CAC in Eurostoxx sta pridobila 2,70% oziroma 4,59%. Slovenski indeks SBITOP je pridobil skromnih 0,34%, britanski indeks FTSE pa 0,84%, medtem ko se je funt v primerjavi z evrom okrepil za 0,59%. Nemški indeks DAX je zdrsnil za skromnih 0,43%. Letna stopnja inflacije v evroobmočju je bila maja 3,2%, kar je več kot aprila (3,0%). Evropska centralna banka (ECB) je junija zvišala obrestne mere za 25 bazičnih točk zaradi inflacije, ki je bila nad ciljno vrednostjo kot posledica energetskega šoka, ki ga je povzročil konflikt na Bližnjem vzhodu. ECB je prav tako zvišala svoje inflacijske napovedi za letos in prihodnje leto ter znižala svoje napovedi rasti.

Azijske delnice so bile prav tako mešane, hongkonški indeks Hang Seng je padel za 9,14%, japonski indeks Nikkei pa je pridobil solidnih 5,63%. Na Japonskem je četrtletna sezona poslovnih rezultatov pokazala veliko razpršenost med sektorji in podjetji. Delnice z močnimi rezultati in obeti so se dobro odrezale, medtem ko so bile šibkejše napovedi na splošno kaznovane.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, vodja službe za upravljanje naložb

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (junij 2026). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.