Globalni delniški trgi so maja rasli, denimo indeks MSCI World je pridobil 4,5 %, saj so vzpodbudni  dobički in nadaljnja moč tehnološkega sektorja podpirali razpoloženje vlagateljev. Najšibkejši sektor je bil energetski, cena nafte je namreč padla, vendar ostaja na povišanem nivoju. Prevladujoči dejavnik gibanja kapitalskih trgov ostaja globalna izgradnja infrastrukture za umetno inteligenco (UI). To  ohranja močno povpraševanje po polprevodnikih in krepi pričakovanja glede nadaljnje rasti dobička podjetij. Delnice Microna so med drugim pridobile 88%, United Microelectronics 70% in AMD 46%. Tudi v Evropi so delnice tehnoloških podjetij, kot je Infineon, močno poskočile.

Na makroekonomskem področju novice niso bile tako rožnate. Zaradi trajajočega zaprtja Hormuške ožine je cena nafte povišana in povsod vpliva na rast inflacije. Čeprav so se terminske pogodbe za nafto WTI maja znižale za solidnih 16%, še vedno vztrajajo pri ceni okrog 87,36 dolarja za sod. V Združenih državah Amerike se je inflacija na medletni ravni povečala iz 2,4% februarja (pred začetkom vojaškega konflikta) na 3,3% marca in nato na 3,8% aprila, kar je najvišja vrednost od junija 2023. Nadaljnja rast inflacije se pričakuje tudi v maju. V evroobmočju se je inflacija na medletni ravni povečala iz 1,9% februarja na 2,6% marca in nato na 3,0% aprila, kar je najvišja vrednost od oktobra 2023. To vpliva na presojo centralnih bank in jih potiska v območje dvigovanja obrestne mere, kar bi posledično moralo pritiskati na borzni trg. Več oblikovalcev politik Evropske centralne banke (ECB) je opozorilo, da višje cene energije začenjajo spodbujati širšo inflacijo in da bo morda morala ECB na svojem junijskem srečanju zvišati obrestne mere.

Kazalnik zaupanja potrošnikov v Michiganu (Michigan Consumer Sentiment) je zdrsnil na vrednost 44,8, kar je daleč najnižja raven doslej! Najnižja zabeležena vrednost med pandemijo COVID-19 je bila denimo 50. Med finančno krizo 2007–2009 ni nikoli padla pod 50. Tudi med naftno krizo leta 1980 – situacijo, ki je najbolj primerljiva s sedanjim iranskim konfliktom – je bila najnižja raven 51,7. Ironično je, da je bila vrednost 44,8 dosežena na isti dan, ko sta borzna indeksa Dow Jones in S&P 500 dosegla rekordno visoko vrednost.

Kljub trajajočemu iranskemu konfliktu in naraščajoči inflaciji so delniški trgi na splošno rasli, kar je posledica močne rasti v tehnološkem sektorju. Indeksi Dow Jones, S&P 500 in Nasdaq Composite so pridobili 2,78%, 5,15% oziroma 8,36%. Dolar se je okrepil za skromnih 0,61% na 1,1660 USD/EUR.

V Evropi so zrasle tudi vrednosti indeksov DAX, CAC in Eurostoxx, in sicer za 3,34%, 0,84% oziroma 2,87%. Slovenski SBITOP je pridobil skromnih 0,83%, britanski indeks FTSE pa le 0,29%. Britanski funt je v primerjavi z evrom izgubil 0,45% vrednosti.

V Aziji je japonski Nikkei pridobil močnih 11,88%. Čeprav so razmere na Bližnjem vzhodu ostale zelo negotove, je trg podpiralo naraščajoče upanje na rešitev konflikta, kar je okrepilo razpoloženje vlagateljev.

Hongkonški indeks Hang Seng je padel za 2,30%. Kitajska je za indeksom zaostajala tudi zaradi mešanih gospodarskih podatkov, šibkosti internetnih delnic in manjše neposredne izpostavljenosti rasti, ki jo je poganjala umetna inteligenca, sicer prevladujoča zgodba tega meseca.

Manjše spremembe tudi na trgu plemenitih kovin, cena zlata je zdrsnila za 2,10% na 4.532 USD za unčo.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, vodja službe za upravljanje naložb

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (maj 2026). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.